Iztok Jarc s.p.

**************************************************************************
**************************************************************************

Slovenske zavarovalnice so z 01.06.2003 pri obveznem avtomobilskem zavarovanju uvedle dva nova rizična kriterija povečane nevarnosti za voznike z manj kot tremi leti vozniških izkušenj ter za uporabo vozila v lasti pravne osebe.

Manj izkušeni se bodo za dodatno zavarovanje odločali prostovoljno

Premije se bodo v obeh kategorijah zvišale za 20 odstotkov. Medtem ko se bodo vozniki z manj kot triletnimi izkušnjami za plačilo dodatka odločali prostovoljno, pa bo za osebna in kombinirana vozila v lasti pravne osebe plačilo dodatka obvezno.

Zavarovanec z manj kot triletnimi izkušnjami se bo za plačilo dodatka odločil prostovoljno. Vendar pa v primeru, da dodatka ne bo plačal in se bo zgodila prometna nesreča, lahko zavarovalnica od njega zahteva povrnitev dela odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški. O plačilu dodatka pa bo moral razmisliti tudi zavarovanec z več kot triletnimi izkušnjami, ce bo z njegovim vozilom upravljala tudi oseba, ki še nima treh let vozniških izkušenj.

Pravne osebe bodo morale za svoja vozila dodatek k premiji pri sklenitvi obveznega avtomobilskega zavarovanja plačati obvezno. Ob tem pa jim dodatka za voznike z manj kot triletimi izkušnjami ne bo treba plačati.

**************************************************************************

Ste vedeli, da če imate dober bonus na avtomobilskem zavarovanju in prvič sklepate kasko da vam zavarovalnice zaradi tega priznajo tudi popust na kasko zavarovanju.

Npr. AO = Pr 4 Kasko je zato PR 6 (40 % popusta)

itd.

Zato se je dobro pozanimati pri zavarovalnici kakšne popuste priznajo!

(NA VRH)
**************************************************************************

Ste bili v avtomobilskem zavarovanju razvrščeni v 14PR in ste povzročili škodo ali dve in s tem izgubili kupon ali dva.

Enostavno, ob podaljšanju zavarovanja, zamenjajte zavarovalnico. Pred tem pa še odjavite avto iz prometa. Najboljše da to naredite isti dan.

Postopek je legalen in pač iskorišča luknjo v splošnih pogojih.

Se pravi odjava iz prometa in nato ponovno NOVO zavarovanje pri drugi zavarovalnici kot do sedaj.

Finančna razlika pri osebnem avtu 80 do 100 kw

14 PR = 113.798 sit z dpzs in 11 % doplačilom za tujino

1 škoda = 153.627 sit z dpzs in 11 % doplačilom za tujino

2 škodi = 227.597 sit z dpzs in 11 % doplačilom za tujino

(NA VRH)
**************************************************************************

Se vam je zgodilo, da ste izročili avtomobilski kupon in vam je bilo potem žal, da raje niste škode oškodovancu kar poplačali?

Tudi v praksi je bolj elegantno izročiti kupon, pa naj se na zavarovalnicah bodejo z oškodovancem, kao cela vrata bom moral barvat ipd, važno je pa da veste, da lahko kupon tudi odkupite nazaj.

Kako?

Čez določen čas pokličite ali obiščite svojo zavarovalnico in se pozanimajte o višini izplačane odškodnine. Če je takšna, da bi več utrpeli ob izgubi bonusa ( - 15 % od 14PR AO, pa še računajte na minimalno 3 leta, da se vrnete v isto stanje če ste v PR4, drugače še več, sicer obročno (letno)) potem škodo poplačajte.

In to čim preje, ni potrebno čakati na zadnji dan do izteka zavarovanja, da vam še obresti ne zaračunajo.

(NA VRH)
**************************************************************************

RAZVRSTITEV ZAVAROVANCEV GLEDE NA ŠKODNA DOGAJANJA

V BONUS ( - %) ALI MALUS ( +%)

PR 20 (osnovna premija + 100%)

PR 19 (osnovna premija + 70%)

PR 18 (osnovna premija + 50%)

PR 17 (osnovna premija + 35%)

PR 16 (osnovna premija + 20%)

PR 15 (osnovna premija + 10%)

PR 14 (osnovna premija)

PR 13 (osnovna premija - 5%)

PR 12 (osnovna premija - 10%)

PR 11 (osnovna premija - 15%)

PR 10 (osnovna premija - 20%)

PR 9 (osnovna premija - 25%)

PR 8 (osnovna premija - 30%)

PR 7 (osnovna premija - 35%)

PR 6 (osnovna premija - 40%)

PR 5 (osnovna premija - 45%)

PR 4 (osnovna premija - 50%)

Legenda:

PR = premijski razred

osnovno zavarovanje = zavarovanje brez bonusa ali malusa

bonus = nagrada v % za nepovzročitev škode v zavarovalnem obdobju ( vsako leto - 5% premije ali 1 PR)

malus = kazen za povzročitev škode (vsaka škoda zmanjša bonus za 15 % ali 3PR )

(NA VRH)
**************************************************************************

Ste vedeli, da če se nekdo zaleti v vaš avto (in ne pobegne), da ste upravičeni zahtevati od njegove zavarovalnice tudi dodatek na manjvrednost vozila, za vozilo do 4 leta starosti.

%, ki vam ga priznajo imajo določen v tablici teh popustov. Vložiti morate pisni zahtevek, saj drugače vam ga avtomatsko ne bodo priznali. .

(NA VRH)
**************************************************************************

Peljete se po cesti in nasproti vam pridirja drugo vozilo, ki uporablja za svoj relly tudi vašo polovico cestišča. Da ne bi prišlo do čelnega trčenja, zapeljete v jarek in poškodujete avto, saj se vam zdi to še vedno ugodnejše kot pa čelni trk in precej verjetni ali smrt ali invalidnost.

Voznik drugega vozila je zaustavil in prišel ponudit pomoč. Malo je takih, mnogo jih bi kar naprej odpeljali, posebno če ne bi bilo prič.

Skobacate se iz avta (malo tudi jezen, pretresen, v šoku in še kaj) in ko vam prizna krivdo in izroči kupon svoje zavarovalnice, se malo pomirite.

Pokličete vlečno službo in odpeljete avto na zavarovalnico. Naslednji dan zjutraj se zglasite tam, da bi uredili vse kar je potrebno, da se vaš avto popravi in

doživite ŠOK

saj zavarovalnica, ne glede na kupon povzročitelja, ne priznava temelja in noče izplačati odškodnine, ker kao ne verjame, da je to res bilo.

Kako se rešiti v taki situaciji, ko ni udarca vozila ob vozilo.

Obvezno poklicati policijo in počakati na licu mesta,

saj le tako zavarovalnica dobi verodostojen dokaz, da se je to res zgodilo. (pa povzročitelj kakšno točko in denarno kazen zraven)

Prva situacija sicer ni nerešljiva a zahteva mnogo časa, izgubljenih živcev in še česa, saj so možnosti od arbitraže do sodišča v igri, da se to reši.

Zato bodite previdni in pokličite policijo vedno kadar ni prišlo do direktnega udarca pločevine ob pločevino.

Primer velja takrat, ko hočete dobiti odškodnino iz povzročiteljevega kupona, pri kasko situaciji ni tako rigorozno.

(NA VRH)
**************************************************************************

Kot vemo, so zavarovalnice uvedle, 01.06.2003, 2 nova razreda pri obveznem zavarovanju. To sta:

pravne osebe in
vozniški staž.

Doplačilom sta podvrženi kategoriji osebnih in kombiniranih vozil.

Vozniški staž je mišljen takrat, ko oseba, ki še nima vozniškega izpita 3 leta in več mora (prostovoljno) doplačati 20 % na premijo.

Doplačilo pravne osebe pa takrat, ko je lastnik d.o.o. ipd (avtomatsko doplačilo), sem se štejejo tudi razni lizingi, tudi v primeru, da npr. državljan Janez Advokatovič vzame osebno vozilo na lizing pri npr. Hypo Leasingu je doplačilo, čeprav je Janez fizična oseba.

Doplačil pa ni v primeru nakupa samostojnega podjetnika (s.p.), ker mu država v prometno dovoljenje vpiše fizično osebo, neglede na to, da je avto "v knjigah" - osnovno sredstvo

Paziti pa mora s.p. na vozniški staž, na katerega pa pravni osebi ni potrebno.

(NA VRH)
**************************************************************************

Izguba zavarovalnih pravic obvez. zavarovanja

Kdaj zavarovalnica lahko odkloni izplačilo dela ali vse povzročene škode, oziroma jo regresira (povrne) od povzročitelja.

vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja,
vožnja pod vplivom alkohola, mamil in drugih narkotikov,
kadar prepusti vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, za katere se zahteva plačilo

višje premije, (mladi vozniki)

pobeg s kraja nesreče,
če ni posebej dogovorjeno in ni plačana dogovorjena premija:

a) za mobilizacije vozila,

b) za dirke, rally tekmovanja, treninge, ipd.,

Kadar ni bil doplačan povečan riziko:

za taksi službo,
med testiranjem,
med moto-skiringom,
pri prevozu nevarnih snovi,
pri prevozu drugega poškodovanega vozila.

(NA VRH)
**************************************************************************

Totalka pri kasku.

Odvisno od besedila v splošnih pogojih zavarovalnice. Ponavadi piše, da se vrednost za obračun totalke, pri KASKO zavarovanju določi na način:

- novo nabavna vrednost vozila na dan škode, zmanjšana za amortizirano vrednost.

Faktorji amortizacije

novonabavna vrednost - (minus) amortizacija.

1 leto odračunaj cca 18 -25 %

2 leto odračunaj + cca 15 - 20 %

3 leto odračunaj + cca 10 - 15 %

4 leto odračunaj + cca 6 - 10 %

5 leto odračunaj + cca 6 - 10 %

6 leto odračunaj + cca 6 - 10 %

(6 leto je avto vreden še cca 10 - 39 % nove vrednosti)

itd

Pri izplačilu pa še minus "razbitina", ki ostane v lasti zavarovanca, če se drugače ne dogovori.

Totalka je takrat, ko znaša vrednost popravila več kot 51% vrednosti vozila.

Vrednost se pa lahko poveča še za vsa dokumentirana vlaganja v vozilo.

(NA VRH)
**************************************************************************

Totalka pri obveznem zavarovanju

Ponavadi se upošteva vrednost odškodnine na način , da ostanek vozila (razbitina) in odškodnina dosežeta povprečno tržno vrednost (lahko tudi evro tax) vozila na našem tržišču.

Vrednost se pa lahko poveča še za vsa dokumentirana vlaganja v vozilo.

(NA VRH) **************************************************************************

Prometna nesreča v tujini s tujcem

Slovenske zavarovalnice niso dolžne asistirati pri tej škodi. Žal moraš vse postopke izvesti sam, s pomočjo advokata ali pa če ti bo tvoja zavarovalnica (prostovoljno, ne obvezno) pomagala.

Poslati je potrebno zahtevek (dokumentiran) njihovi zavarovalnici in navesti višino škode in znesek, ki je potreben za popravilo tvojega vozila.

(če je večja škoda, je dobro da cenitev naredi:

a) zavarovalnica

b) sodni izvedenec,

proti plačilu seveda, uveljavljaš tudi te stroške.

Če je vozilo mlajše od 2 let lahko zahtevaš dodatek za manjvrednost vozila (kako imajo v tujini ne vem, a pri nas bi lahko, a poizkusiti ni greh).

Nato pa čakaš.

Če se boš stvari lotil sam, ne pozabi navesti številke telefona, kjer si dosegljiv, vsake toliko časa jih pa pokličeš in se pozanimaš, zakaj nakazilo še ni opravljeno.

Bolj kot boš "zoprn" prej bo, pa ne mislim z grožnjami, ampak s pogostjostjo klicev (vljudno in prijazno, saj morajo tudi oni razumeti, da potrebuješ denar za popravilo avta, ki ga je poškodoval njihov zavarovanec itd.)

Praviloma bodo oni pisali povzročitelju in ga povprašali, če je kriv, pridobili zapisnik policije in/ali počakali na razsodbo sodnika za prekrške in če je vse tebi v prid, potem samo še pričakuješ nakazilo.

Za nakazilo jim napiši številko računa kamor ti lahko nakažejo odškodnino, če pa bodo hoteli nakazilo izvršiti preko ene od naših zavarovalnic, se pa dogovoriš s tisto, kjer imaš sam zavarovano vozilo.

(NA VRH)
**************************************************************************

Prometna nesreča v Sloveniji s tujcem

Slovenske zavarovalnice so si razdelile države s katerimi komunicirajo kadar njihov državljan pri nas povzroči škodo.

Obvezen je zapisnik policije in potem pot pod noge do prve zavarovalnice, kjer povedo, katera je tista, ki bo vse potrebno uredila.

Dokumentirala škodo in poslala zahtevek za izplačilo odškodnine zavarovalnici države, katere državljan se je zaletel pri nas.

Šele ko dobi soglasje te zavarovalnice, da priznavajo plačilo odškodnine v predlagani višini, lahko zavarovalnica izplača odškodnino in si jo potem povrne, še raje pa počakajo, da denar tuje zavarovalnice "sede" na njihov račun in ga potem preusmerijo v plačilo.

Ni slabo biti "žleht" in zahtevati na vpogled vso korespondenco okoli škode in izplačila, mogoče se hoče kakšen tolarček prilepiti za steno zavarovalniškega trezorja.

(NA VRH)
**************************************************************************

Kako "zavarovalniško" ravnati v primeru škode

TRIGLAV

Zavarovančeve obveznosti ob nastanku zavarovalnega primera so:

prijaviti zavarovalnici zavarovalni primer najkasneje v treh dneh, ko je zanj zvedel (avtomobilski kasko, avtomobilska odgovornost, škoda zaradi telesnih poškodb,) oziroma brez odlašanja (nezgodno zavarovanje, pravna zaščita),storiti vse, kar je v njegovi moči, da se prepreči večja škoda,
zavarovalnici dati vse podatke, potrebne za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode, poškodovane in uničene stvari hraniti nespremenjene do ogleda zavarovalnice,
zavarovalni primer prijaviti policiji, kadar je to dolžan storiti po pozitivnih predpisih,
dopustiti preizkus alkoholiziranosti ali vpliva mamil,
pri prometni nesreči pričakati policijo, kadar jo je po pozitivnih predpisih dolžan obvestiti, razen če ga je zaradi poškodb, utrpelih pri prometni nesreči, potrebno nujno odpeljati v zdravstveno ustanovo,
pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti mora zavarovalnici pomagati razjasniti vprašanje odgovornosti, zato mora, če je to možno, takoj po zavarovalnem primeru skupaj z oškodovancem sestaviti in podpisati evropsko poročilo,
pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti nemudoma obvestiti zavarovalnico o vseh ukrepih kazenskega oz. kaznovalnega pregona,
pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti brez odlašanja obvestiti zavarovalnico o oškodovančevih odškodninskih zahtevkih, jih prepustiti njej v obravnavanje, v primeru tožbe pa ji prepustiti vodenje pravde,
pri nezgodnem zavarovanju in zavarovanju voznika za škodo zaradi telesnih poškodb takoj obiskati ali poklicati zdravnika in se ravnati po njegovih napotkih, po končanem zdravljenju pa zavarovalnici predložiti podatke o zdravniku ter dokumentacijo o poškodbi, zdravljenju, trajnih posledicah in morebitnih telesnih hibah in boleznih pred zavarovalnim primerom,
pri zavarovanju pravne zaščite mora zavarovalnici omogočiti, da sama izvensodno uveljavlja zavarovančeve odškodninske zahtevke, obvestiti jo mora o izbiri odvetnika in ji predložiti vse račune za njegove in druge stroške, ki so kriti z zavarovanjem, storiti vse, da se stroški po nepotrebnem ne zvišujejo, pred sodnim uveljavljanjem zahtevkov, še posebej pred izpodbijanjem sodne odločbe ali pred sklenitvijo poravnave vprašati zavarovalnico za mnenje.

(NA VRH)
**************************************************************************

Zavarovalnica MARIBOR

Prišlo je do prometne nezgode - kaj najprej naredimo?

Ustavimo vozilo. Zavarujemo in označimo kraj prometne nezgode. Pomagamo poškodovanim. Sodelujemo pri ugotavljanju dejstev in okoliščin. Obvestimo policijo

V katerih primerih pokličemo policijo

če v prometni nezgodi nastane večja materialna škoda, oz., če pride do telesnih poškodb,
če sumimo, da je voznik soudeleženega vozila pod vplivom alkohola,
če imamo prometno nezgodo z vozilom tuje registracije,
če kateri od udeležencev prometne nezgode noče dati podatkov o vozilu in vozniku,
če se z voznikom soudeleženega vozila ne moremo sporazumeti o krivdi za nastalo nezgode,
če soudeleženec pobegne s kraja prometne nezgode,
če sumimo, da je prometna nezgoda povzročena namerno,
če ne pride do direktnega trčenja med vozili (škoda je nastala zaradi izogibanja prometni nezgodi),
če udeleženec odkloni sestavo in podpis evropskega poročila o prometni nesreči oz. če tega poročila nimamo.

POMEMBNO: V zgoraj navedenih primerih naj ostanejo poškodovana vozila v nespremenjenem položaju!

Ko prometna policija naredi zapisnik o prometni nezgodi, jih prosimo, da nam posredujejo podatke o vozniku in lastniku soudeleženega vozila, številki zavarovalne police in zavarovalnici, ki jo je izdala. Te podatke bomo potrebovali pri prijavi prometne nezgode pri zavarovalnici, in to kot oškodovanec pri izpolnjevanju odškodninskega zahtevka ali kot povzročitelj pri izpolnjevanju prijave škodnega primera odgovornosti.

Kdaj ukrepamo sami, brez policije in postopek prijave škode na zavarovalnici

Najprej mirno ugotovimo, kako je prišlo do nezgode (če imamo pri roki fotoaparat, tudi fotografiramo), odstranimo vozilo in morebitne druge predmete s cestišča, da ne oviramo drugih udeležencev v prometu, s soudeleženim voznikom si vljudno izmenjamo osebne podatke, podatke o vozilu in zavarovalnici, v vseh primerih na kraju nezgode izpolnimo EVROPSKO POROČILO O PROMETNI NEZGODI in s tem poenostavimo postopek uveljavljanja škodnega zahtevka.

Pri izpolnjevanju evropskega poročila bodimo pozorni in dosledni ter natančno odgovorimo na vsa vprašanja v skladu z navodili, ki so na njegovi hrbtni strani.

Kako pa poteka postopek prijave škode na zavarovalnici?

Če smo sporazumno ugotovili povzročitelja prometne nezgode, mora le-ta posredovati svoje podatke in številko zavarovalne police.

Oškodovanec naj poročilo o prometni nezgodi in podatke povzročitelja s številko zavarovalne police čimprej, vsekakor pa v roku, ki je določen v zavarovalnih pogojih, posreduje zavarovalnici in avtomobil pripelje na ocenitev škode.

Če avtomobil po nesreči ni več vozen oz.smo ga takoj odpeljali na servis, obvestimo zavarovalnico, kam lahko pride cenilec ocenit škodo.

Po ocenitvi škode in izpolnitvi odškodninskega zahtevka lahko avto popravimo.

Zavarovalnica nam po predložitvi računov in njihovi primerjavi z zapisnikom o ogledu vozila stroške povrne (pri nespornem vzroku prometne nesreče).

Če svoje vozilo popravljamo v lastni režiji, nam zavarovalnica povrne stroške popravila v skladu z zapisnikom o ogledu vozila in v skladu s pravilnikom o likvidaciji škode.

Opozorilo: povrnitev stroškov za popravilo vozila pripada voznikom (lastnikom) vozila, ki so bili v prometni nesreči udeleženi kot oškodovanci. Vozniki, ki so povzročili prometno nezgodo, pa nosijo nastalo škodo na svojem vozilu sami, razen če imajo svoje vozilo kasko zavarovano. V tem primeru jim zavarovalnica povrne škodo v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo.

Povzročitelj prometne nezgode lahko dobi povrnjeno tudi morebitno škodo zaradi lastnih telesnih poškodb, če ima sklenjeno dodatno zavarovanje AO PLUS.

Prometno nezgodo povzročimo sami, oškodovanec ni prisoten - kako ukrepamo

zabeležimo si registrsko številko poškodovanega vozila in na policijski postaji povprašamo o podatkih lastnika poškodovanega vozila, ki ga nato obvestimo o prometni nezgodi;

za brisalci oškodovančevega vozila pustimo listek s svojimi podatki.

Kako ravnati, če je udeleženec v prometni nezgodi tujec?

Če ste udeleženi v prometni nezgodi, ki jo je povzročil tujec, se odvije naslednji postopek:

pokličete policijo

policija naredi policijski zapisnik, v katerem navedejo podatke tujega zavarovanca. To je pomembno tako za uveljavljanje škode kot za ugotavljanje, katera zavarovalnica bo reševala vaš škodni primer. Slovenske zavarovalnice so namreč pooblaščenke tujih zavarovalnic, kar pomeni, da rešujejo škode v imenu te tuje zavarovalnice

iz podatkov povzročitelja zavarovanca boste ugotovili, pri kateri zavarovalnici je zavarovan

preko Slovenskega zavarovalnega združenja (Ljubljana) boste izvedeli, katera zavarovalnica v Sloveniji je pooblaščenka te tuje zavarovalnice

čim prej jo obvestite o škodnem primeru Zavarovalnica bo opravila ogled vozila in navezala stike z matično tujo zavarovalnico, pri kateri je bil zavarovan povzročitelj prometne nezgode.

ZM svojim zavarovancem ne glede na to, če je pooblaščenka tuje zavarovalnice ali ne nudi t.i. uslužnostne oglede, to pomeni, da opravi ogled poškodovanega vozila in pripravi cenilni zapisnik, ki ga potem posreduje ustrezni zavarovalnici v Sloveniji (pooblaščenki tuje zavarovalnice).

Če je ZM pooblaščenka tuje zavarovalnice, potem posreduje cenilni zapisnik in zahtevek za uveljavitev odškodnine tuji zavarovalnici.

Tuja zavarovalnica kontaktira povzročitelja škode in rešuje odškodninski zahtevek skladno s svojimi določili.

Izkušnje kažejo, da udeleženci v prometnih nezgodah velikokrat prekličejo svoje izjave o krivdi, zato je dobro, da obstaja o nezgodi policijski zapisnik. Tuje (in domače) zavarovalnice namreč odgovornost ugotavljajo po obstoječem policijskem zapisniku. In kako dolgi so roki, v katerih pride do izplačila odškodnine? Strokovne službe ZM so povedale, da je škodni primer v povprečju končan v treh mesecih. Vzroka sta največkrat dva:

čakanje na policijski zapisnik (tudi do dva meseca)
in preverjanje matične tuje zavarovalnice (pravilnost in upravičenost zahtevka)

(NA VRH)
**************************************************************************

SLOVENICA

Kaj v primeru nezgode?

zavarovanec oziroma oškodovanec je dolžan obvestiti zavarovatelja o zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dne, ko je zanj izvedel, takoj mora storiti vse, kar je v njegovi moči, za odstranitev in zmanjšanje škode, da se poškodovani predmet ne izpostavlja dodatnim poškodbam in da se pri tem ravna po navodilih, ki mu jih daje zavarovatelj, v vseh primerih, predvidenih s predpisi, te prijaviti policiji, zavarovanec mora po svojih najboljših močeh pomagati zavarovatelju pri razjasnitvi vprašanja odgovornosti. Posredovati mora resnične in izčrpne podatke o poteku nezgode in njenih okoliščinah, poškodovane in uničene stvari mora hraniti nespremenjene do ogleda zavarovalnice, zavarovanec je dolžan zavarovatelju posredovati vse podatke s katerimi razpolaga in ki so potrebni za ugotavljanje vzrokov, obsega in višine škode ter je dolžan sodelovati pri razjasnitvi nastanka zavarovalnega primera, takoj po zavarovalnem primeru skupaj z oškodovancem sestaviti in podpisati Evropsko poročilo, dopustiti preizkus alkoholiziranosti ali vpliva mamil, obvestiti o prometni nesreči policijo ter počakati na prihod policije, ki bo opravila ogled. Če je poškodovanim osebam potrebna zdravniška pomoč, mora takoj obvestiti najbližjo reševalno postajo, če je proti zavarovancu ali osebi za katero odgovarja zavarovanec, uveden kazenski ali upravni postopek, je zavarovanec dolžan o tem obvestiti zavarovatelja, četudi je zavarovalni primer že prijavil zavarovatelju, pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti za škodo zaradi telesnih poškodb takoj obiskati ali poklicati zdravnika in se ravnati po njegovih napotkih, po končanem zdravljenju pa zavarovalnici predložiti zdravstveno dokumentacijo o poteku zdravljenja, trajnih posledicah in morebitnih telesnih hibah in boleznih, zavarovanec z dnem, ko začne veljati zavarovalna pogodba, pooblašča zavarovatelja, da lahko izbira, obdeluje, shranjuje in posreduje njegove podatke, ki se nanašajo na sklenjeno zavarovanje, zavarovanec mora vodenje pravde zaupati zavarovatelju in dati pravno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovatelj,

PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA

Postopek za prijavo zavarovalnega primera je predpisan v Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) in sicer v poglavju, ki se nanaša na Zavarovanje.

Zavarovanec je dolžan postopati v skladu s predpisanimi, dogovorjenimi in vsemi drugimi ukrepi, ki so potrebni zato, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera, če pa le ta nastane, pa mora ukreniti vse, kar je v njegovih močeh, da omeji škodljive posledice. (926. člen)

Določilo o dolžnosti obvestitve o nastanku zavarovalnega primera s strani zavarovalca (sklenitelja zavarovanja) je kogentne narave in ne velja za življenjska zavarovanja. V skladu z njim je zavarovalec dolžan zavarovalni primer prijaviti najpozneje v treh dneh od dneva, ko je izvedel zanj. Rok za prijavo zavarovalnega primera je z zavarovalno pogodbo dovoljeno spreminjati, vendar samo v korist zavarovanca. Sankcija za neizpolnitev prijavne obveznosti je povrnitev škode zavarovalnici, ki bi ji zaradi prepozne prijave nastala. (917. člen)

Kratek povzetek dolžnosti postopanja zavarovalca in zavarovanca ob nastopu zavarovalnega primera na osnovi katerega se zahteva izplačilo odškodnine ali zavarovalnine v skladu z zakonom in ustreznimi zavarovalnimi pogoji: sprejeti in izvesti vse potrebne ukrepe, ki so v njegovi moči, da omeji posledice zavarovalnega primera, pri tem pa je dolžan upoštevati navodila predstavnika zavarovatelja, obvestiti zavarovatelja o nastopu zavarovalnega primera najkasneje v roku treh dni od nastanka oziroma odkar je zanj izvedel, čim prej, najkasneje pa v roku treh dni dodatno pisno potrditi ustno, telefonsko, s faksom, brzojavno ali na kakšen drug način podano prijavo, v vseh primerih, ki jih predvidevajo predpisi in zavarovalni pogoji, te takoj prijaviti pristojni policijski postaji in navesti, katere stvari so bile uničene oziroma poškodovane ob nastanku zavarovalnega primera, takoj po nastanku zavarovalnega primera, najkasneje pa ko okoliščine to dopuščajo, predložiti zavarovatelju seznam poškodovanih, uničenih oz. izginulih stvari s približno oceno njihove vrednosti, do prihoda predstavnika zavarovatelja na kraj nastanka zavarovalnega primera ne spreminjati položaja poškodovanih oz. uničenih stvari, razen če je sprememba potrebna zaradi preprečitve povečanja posledic zavarovalnega primera oz. njihovega zmanjšanja škode ali če je to v javnem interesu oz. je to potrebno zaradi nadaljevanja proizvodnje oz. dejavnosti.

Zavarovanec je dolžan predstavniku zavarovatelja nuditi vse podatke ter dokaze, potrebne za ugotavljanje vzroka nastanka zavarovalnega primera ter obsega in višine škode, ki je posledica le-tega. Zavarovatelj lahko od zavarovanca zahteva, da pridobi še druge podatke in dokaze, če so ti nujno potrebni in upravičeni za ugotavljanje vzroka nastanka zavarovalnega primera ter obsega in višine škode.

(NA VRH)
**************************************************************************

Varuh zavarovalniških pravic

AKT O USTANOVITVI IN DELU VARUHA PRAVIC S PODROČJA

ZAVAROVALNIŠTVA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

Vsebina akta

S tem aktom se ureja ustanovitev, imenovanje, organizacija in način dela varuha pravic s področja zavarovalništva (v nadaljevanju: varuh) ter določa postopek z vlogami.

2.člen

Opredelitev izrazov

Za namene tega akta imata naslednja izraza izključno navedeni pomen:

stranka je zavarovalec, potencialni zavarovanec oziroma drugi upravičenec iz zavarovalne pogodbe;
zavarovalnica je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost zavarovanja oseb in premoženja.

II. USTANOVITEV VARUHA PRAVIC S PODROČJA ZAVAROVALNIŠTVA

3.člen

Ustanovitev varuha

Varuh se ustanovi v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja (v nadaljevanju: združenje) kot neodvisni in samostojni organ za reševanje sporov med strankami in zavarovalnicami.

Tehnične in materialne pogoje za delovanje varuha zagotavlja združenje.

Zavarovalnice in pozavarovalnice, članice združenja kot ustanoviteljice varuha s podpisom pristopne izjave sprejmejo akt o ustanovitvi in delu varuha in se zavežejo, da bodo redno plačevale prispevke za delo varuha.

4.člen

Financiranje varuha

Delovanje varuha se financira s prispevki zavarovalnic in pozavarovalnic, pri čemer je prispevek posamezne zavarovalnice sorazmeren njenemu deležu v

skupni fakturirani zavarovalni premiji vseh vrst zavarovanj v preteklem letu.

V letnem finančnem načrtu združenja se zagotovijo sredstva za delo varuha..

Po dveh letih delovanja varuha svet združenja oceni primernost izbranega načina financiranja varuha

Glede financiranja delovanja varuha se za zavarovalnice in pozavarovalnice smiselno uporabljajo določbe statuta Slovenskega zavarovalnega združenja,

g.i.z. in pogodbe o financiranju dejavnosti Slovenskega zavarovalnega združenja, g.i.z.

5.člen

Pogoji za imenovanje varuha

Varuh je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

ima univerzitetno izobrazbo,
ima široka teoretična, tehnična znanja in bogate izkušnje na področju civilnega in gospodarskega prava,
obvlada najmanj en svetovni jezik, zaželeno angleški jezik,
ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev,
ni bila zaposlena v zavarovalnici zadnja tri leta pred nastopom mandata za varuha.

6.člen

Imenovanje varuha

Varuha po izvedenem javnem razpisu imenuje in razrešuje skupščina združenja za dobo petih let z možnostjo enega ponovnega imenovanja.

Varuha se lahko predčasno razreši le v primeru, če očitno in grobo krši svoje obveznosti ali če to sam zahteva.

Postopek za imenovanje novega varuha se mora začeti najpozneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega varuha.

Za sklenitev pogodbe z varuhom je pooblaščen direktor združenja.

III. SVET VARUHA

7.člen

Imenovanje članov sveta varuha

Svet varuha ima tri člane, od katerih je en član predstavnik potrošnikov, drugi neodvisni strokovnjak s področja zavarovalništva, financ ali gospodarskega prava in tretji predstavnik zavarovalnic oziroma pozavarovalnic.

Predstavnika potrošnikov imenuje in razrešuje urad za varstvo potrošnikov,

neodvisnega strokovnjaka s področja zavarovalništva, financ ali gospodarskega prava imenuje agencija za zavarovalni nadzor in predstavnika zavarovalnic oziroma pozavarovalnic svet združenja.

Član sveta varuha je imenovan za dobo petih let z možnostjo enega ponovnega imenovanja.

Člana sveta varuha se lahko predčasno razreši le v primeru, če očitno in grobo krši svoje obveznosti ali če to sam zahteva.

8.člen

Naloge sveta varuha

Svet varuha spremlja delo varuha, potrjuje poročilo o delu varuha in lahko da skupščini združenja pobudo za razrešitev varuha.

Svet varuha mora preučiti poročilo in na podlagi ugotovitev lahko poda kritike, mnenja ali pobude za morebitno ukrepanje.

Člani sveta varuha se sestanejo najmanj enkrat letno za potrditev poročila o delu varuha.

Člani sveta varuha so upravičeni do sejnine, ki velja za člane sveta združenja ter do povrnitve potnih stroškov in drugih stroškov v zvezi s svojim delom v svetu.

IV. POSTOPEK

9.člen

Vložitev pritožbe

Stranka lahko vloži pritožbo zoper odločitev zavarovalnice, ki jo je izdala v internem pritožnem postopku.

Pritožba se praviloma vloži pisno in mora obsegati zahtevek in dejstva na katerih temelji ter dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.

Če stranka ni vložila razumljive in jasne pritožbe, ji služba varuha pomaga pritožbo ustrezno dopolniti. Za razjasnitev stanja se lahko zaprosi tudi zavarovalnico, zoper katero je vložena pritožba.

Predhodno odločanje v internem pritožnem postopku zavarovalnice je procesna predpostavka za začetek postopka pri varuhu.

10.člen

Pristojnost za odločanje

Varuh odloča o sporih med strankami in zavarovalnicami, do katerih je prišlo zaradi nespoštovanja dobrih poslovnih običajev in temeljnih standardov zavarovalne stroke.

Varuh ne obravnava sporov iz zavarovalnih razmerij, ki bi glede na svoj pravni značaj in vsebino sodili v pristojnost odločanja sodišča.

11.člen

Odgovor na pritožbo

Služba varuha pošlje pritožbo v odgovor zavarovalnici.

Zavarovalnica mora na pritožbo pisno odgovoriti v roku 15 dni. Na utemeljeno zahtevo zavarovalnice se lahko navedeni rok podaljša za

dodatnih 15 dni. O utemeljenosti podaljšanja roka odloča varuh.

Odgovor zavarovalnice se posreduje stranki.

12.člen

Postopek obravnavanja

Varuh mora pritožbe obravnavati hitro in v vsaki fazi postopka raziskovati in ugotavljati dejstva in dokaze, pomembne za sprejem odločitve.

Varuh lahko kadarkoli zahteva dodatno stališče ali dokumentacijo od stranke in zavarovalnice, če oceni, da je to potrebno zaradi razjasnitve dejanskega stanja.

Če akt o ustanovitvi in delu varuha ne določa drugače, se za postopek odločanja pred varuhom smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.

Varuh praviloma ne izvaja dokazov na ustni obravnavi. Vendar lahko ustno obravnavo razpiše, če oceni, da je smiselna in nujna za njegovo odločanje.

13.člen

Odločanje varuha

Po končanem obravnavanju varuh o sporu med stranko in zavarovalnico odloči z odločitvijo (odločitev varuha), ki ima obrazložitev.

Odločitev varuha je za zavarovalnico zavezujoča.

Zavarovalnica mora o izvršitvi odločitve obvestiti varuha.

Če zavarovalnica odločitve varuha ne izvrši, varuh predlaga uvedbo

postopkov pred pristojnimi organi in institucijami.

Zoper odločitev varuha ni pritožbe.

Varuh lahko v teku postopka predlaga poravnavo med stranko in zavarovalnico. V primeru njene sklenitve, varuh ne izda odločitve.

14.člen

Stroški postopka

Postopek pri varuhu je za stranko brezplačen, razen stroškov zastopanja, ki jih krije stranka sama, če jo v postopku zastopa pooblaščenec.

V. DELO VARUHA IN SLUŽBE VARUHA

15.člen

Javnost, neodvisnost in samostojnost dela varuha.

Varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen.

Varuh mora najkasneje do 30.marca pripraviti poročilo o delu v preteklem letu, ki ga potrdi svet varuha. Potrjeno poročilo predstavi skupščini združenja, praviloma na njenem rednem letnem zasedanju.

Poročilo o delu varuha predvsem obsega: podatke o številu in vrsti odločitev,

strokovno oceno o stanju in stopnji zaščite strank na področju zavarovalništva in strokovne predloge za njuno izboljšanje.

Varuh o svojem delu, pristojnostih in ugotovitvah obvešča javnost.

Varuh lahko zavarovalnicam posreduje svoje ugotovitve v obliki mnenja, priporočila in kritike in nanje so zavarovalnice dolžne odgovoriti.

Varuh sodeluje s podobnimi ustanovami na področju zavarovalništva v

drugih državah.

16.člen

Služba varuha

Direktor združenja je na podlagi predlogov varuha pooblaščen za organiziranje službe varuha.

17.člen

Varovanje zaupnih podatkov

Postopek pri varuhu je zaupen.

Varuh in njegovi sodelavci v službi varuha ter člani sveta varuha morajo kot zaupne varovati podatke o strankah in zavarovalnicah v postopku pri varuhu in njihovih pravnih, dejanskih razmerjih oziroma vse podatke, do katerih javnost nima dostopa.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18.člen

Veljavnost akta

Akt je veljavno sprejet, ko sprejme in podpiše pristopno izjavo več kot polovica zavarovalnic oziroma pozavarovalnic, članic združenja. Z dnem sprejetja akt zavezuje vse zavarovalnice oziroma pozavarovalnice, članice združenja ter druge zavarovalnice, ki so s pristopno izjavo sprejele akt o ustanovitvi in delu varuha in se zavezale, da bodo redno plačevale prispevke za delo varuha.

Spremembe in dopolnitve akta se sprejemajo na enak način.

19.člen

Objava

O uveljavitvi akta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev varuh obvesti zavarovalnice oziroma pozavarovalnice in javnost.

(NA VRH)
**************************************************************************

Prometna nesreča v Sloveniji (hitri postopek)

Prometna nesreča v Sloveniji s slovenskim državljanom

Če se zgodi manjša premoženjska škoda in v nesreči ni telesno poškodovanih, a za nesrečo nisi kriv, kako postopek najbolje speljati, da ne bo nepotrebnih zavlačevanj in čakanj?

Če sta soglasna o nastali krivdi in to ni sporno, je najpametneje odpeljati se na POVZROČITELJEVO zavarovalnico in tam oba izpolnita obrazca, s katerim ti prijavljaš škodo, povzročitelj pa jo priznava in za zavarovalnico je stvar končana. (podan je temelj)

Nato pa samo še ocenitev škode, popravilo in veselo užitkom nasproti.

Če pa izpolnita samo evropsko poročilo in ne gresta skupaj na zavarovalnico, pa ponavadi zavarovalnica pisno pozove povzročitelja (svojega zavarovanca), po prejeti tvoji prijavi, naj ŠE ON izpolni poročilo in ga skupaj s kuponom (če jih zavarovalnica ima) pošlje nazaj, če se še vedno čuti krivega. (kdo pa se rad tako počuti).

Ta čas je pa lahko kratek (par dni) do dolg, tudi več mesecev, saj mu potem pravna služba ponovno piše in še enkrat, nato pa (glede na pritiske oškodovanca) odloči o krivdi in povzročitelja avtomatsko prikrajša za 15 % 14PR AO zavarovanja.

Tako nekako.

(NA VRH)
**************************************************************************

Revija PIA & nepremičnine - Finančnik
Martin Vahen: Požarno zavarovanje stanovanjskih objektov

Požarno zavarovanje uvrščamo med najstarejša in najbolj množična premoženjska zavarovanja. Njegov razvoj se je silovito povečal po strahotnem požaru, ki je leta 1666 v Londonu uničil več kot 13.000 hiš, od katerih je bila večina stanovanjskih.
Tudi v danes pomeni požarno zavarovanje stanovanjskih objektov, to je stanovanjskih blokov, stanovanjskih zgradb in individualnih stanovanjskih hiš, pomemben delež v portfelju požarnega zavarovanja zavarovalnic, ki poslujejo na ozemlju Republike Slovenije.
Že iz naslova tega prispevka je razvidno, da je požar nevarnost, ki je krita s tem zavarovanjem. Vendar pa zavarovalnice pri požarnem zavarovanju stanovanjskih objektov vključujejo v zavarovalno pogodbo poleg nevarnosti požara še vrsto drugih. Načeloma vse zavarovane nevarnosti delimo na temeljne in na dodatne. Temeljne ali osnovne nevarnosti so tiste zavarovane nevarnosti, ki so vključene v zavarovalno pogodbo, ne da bi zavarovalnica za njihovo vključitev zahtevala kak dodaten dogovor oziroma plačilo dodatne zavarovalne premije. Razen za požar dajejo slovenske zavarovalnice zavarovalno kritje pri požarnem zavarovanju stanovanjskih objektov še za naslednje temeljne nevarnosti: strelo, eksplozijo, vihar, točo, udarec zavarovančevega motornega vozila, padec letala, manifestacijo in demonstracijo (pri manifestacijah in demonstracijah je krita škoda, ki jo povzročijo manifestanti oziroma demonstranti na zavarovanih stanovanjskih objektih z razbijanjem, rušenjem, demoliranjem, požiganjem ipd.).
Če pa je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna zavarovalna premija, je pri požarnem zavarovanju stanovanjskih objektov temeljnemu zavarovalnemu kritju dodano zavarovalno kritje za eno ali več naslednjih dodatnih nevarnosti: poplavo, izliv vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi, zemeljski plaz, snežni plaz in udarec motornega vozila, ki ni last zavarovanca.
Poleg navedenih dodatnih nevarnosti se je možno z uporabo posebnih klavzul za požarno zavarovanje in z doplačilom posebne dodatne premije dogovoriti tudi za dodatna zavarovanja z razširitvijo zavarovalnega kritja zaradi: vdora meteorne vode s streh stanovanjskih objektov, teže snega, zlonamernih objestnih dejanj tujih oseb in posrednega udara strele. Pri slednjem je krita škoda na hišnih instalacijah, nastala zaradi posrednega udara strele, ki se prenaša preko električnih in drugih vodnikov.

Nekatere slovenske zavarovalnice so v začetku aprila letošnjega leta uvedle potresno zavarovanje, in sicer kot dodatno zavarovanje še zlasti pri požarnem zavarovanju stanovanjskih objektov. Glede na to, da je bilo to zavarovanje obširno obrazloženo v prispevku ing. Mihaela Ferlana v 2. številki revije P.I.A. & NEPREMIČNINE, ga v današnjem prispevku samo omenjam.
Razumljivo je, da je višina zavarovalne premije pri požarnem zavarovanju stanovanjskih objektov odvisna od tega, ali je sklenjeno samo temeljno zavarovanje ali pa je dodano eno ali več dodatnih zavarovanj oziroma razširitev zavarovalnega kritja. Za zavarovanje temeljnih nevarnosti je višina zavarovalne premije pri slovenskih zavarovalnicah odvisna od več dejavnikov. Seveda je izredno pomembno in to ne samo pri zavarovanju temeljnih nevarnosti, ampak tudi pri zavarovanju dodatnih nevarnosti, kolikšna je vrednost zavarovanih stanovanjskih objektov oziroma kako visoka je zavarovalna vsota. Zavarovalna vsota ima namreč pri požarnem zavarovanju načeloma dvojno funkcijo: pomeni zgornjo mejo dajatve zavarovalnice, obenem pa je tudi osnova za izračun zavarovalne premije. Idealno je, če je zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti. Ta pa, če ni drugače dogovorjeno, pri zavarovanju stanovanjskih objektov pomeni vrednost nove zgradbe, zmanjšane zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije). Zavarovalna vrednost se določi po cenah v kraju, kjer stoji zavarovani stanovanjski objekt.
Včasih so bile zavarovalne premije za zavarovanje temeljnih nevarnosti v posameznih slovenskih krajih za stanovanjske objekte z enako vrednostjo, ki so bili zgrajeni iz enakih materialov in zavarovani za enake zavarovalne vsote, občutno različne. Tako so bile zavarovalne premije veliko cenejše v krajih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj in drugi regijski centri. Predvidevalo se je, da naj bi bile škode v teh mestih, v katerih je organizirano poklicno gasilstvo, bistveno nižje kot v drugih slovenskih krajih. Ker pa požarno zavarovanje stanovanjskih objektov ne krije samo nevarnosti požara, ampak še celo vrsto drugih nevarnosti, pri katerih je višina škode popolnoma neodvisna od krajevne razvitosti gasilstva (zlasti vihar in toča), obenem pa je v večjih mestih največja koncentracija rizikov, je danes višina zavarovalne premije za temeljne nevarnosti, ob navedenih pogojih, enaka v vseh krajih naše države. Pač pa je višina zavarovalne premije odvisna od tega, iz kakšnih materialov so izdelani zunanji zidovi in strehe zavarovanih stanovanjskih objektov. Premijske stopnje, ki jih uporabljajo zavarovalnice za izračun zavarovalne premije za temeljne nevarnosti požarnega zavarovanja stanovanjskih objektov, so najnižje za zavarovanje hiš, ki imajo betonsko streho in masivne zunanje zidove, to je zunanje stene iz betona ali betonskih blokov, opeke, kamna in podobnih negorljivih materialov, najvišje pa za stanovanjske objekte, ki so v celoti iz lesa ali drugih gorljivih materialov. Pri požarnem zavarovanju stanovanjskih blokov in drugih stanovanjskih zgradb, ki imajo masivne zunanje stene in trdo strešno kritje, je premijska stopnja nižja za zavarovanje dvo- ali večnadstropnih zgradb kot za zavarovanje pritličnih ali enonadstropnih stanovanjskih hiš. Trdo strešno kritje je kritje, ki je ognjeodporno proti letečim ogorkom in toplotnemu sevanju in je izdelano na primer iz naravnega ali umetnega kamna, opeke, betonskih strešnikov, vlaknastih betonskih plošč (salonit, eternit ipd.), betonskega estriha ali ploščic ali pa je izdelano iz plastične folije (repanol) na armiranobetonski krovni plošči, pločevine, žičnega stekla v jeklenem okviru, večslojne lepenke z bitumenskim premazom in uvaljanim peskom ali tegole.
Vendar pa se v praksi včasih pripeti, da niso zavarovana vsa stanovanja v večnadstropnih zgradbah oziroma da želijo imeti sklenjeno požarno zavarovanje v večnadstropni zgradbi samo posamezni stanovanjski lastniki ali uporabniki stanovanj. Načeloma so namreč pri stanovanjskih objektih zavarovani vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi, vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema, kot so dvigala, centralna kurjava, cisterne za gorivo, grelniki vode, klimatske naprave, hidroforji in drugo. Če pa posamezni zavarovanci želijo, da se zavarujejo samo posamezni deli zgradb, na primer stanovanja, ki se štejejo za etažno lastnino ali pa stanovanja na podstrešju, se ta lahko zavaruje tako, da se v zavarovalno polico točno označi, kateri del stanovanjske zgradbe in kakšna gradbena površina se zavaruje. Vedno je treba v zavarovanje zajeti vse dele zgradbe, ki pripadajo istemu lastniku. Kadar se želi z zavarovanjem zajeti tudi idealni del tistih sestavnih delov zgradbe, ki predstavljajo skupno lastnino, to je na primer stopnišča, dvigala, strehe in podobno, zavarovalnica to posebej navede v zavarovalni polici. Pri požarnem zavarovanju posameznih stanovanj v večnadstropnih zgradbah je premijska stopnja pri slovenskih zavarovalnicah enaka premijski stopnji za zavarovanje pritličnih oziroma enonadstropnih stanovanjskih hiš, z masivnimi zunanjimi stenami in trdo strešno kritino.
Pri zavarovanju dodatnih nevarnosti pa je višina zavarovalne premije odvisna od tega, katere dodatne nevarnosti so zavarovane in na kakšen način. Predpostavlja se namreč, da dodatne nevarnosti praviloma ne morejo uničiti stanovanjskih objektov, temveč jih lahko samo bolj ali manj poškodujejo. Zato dajejo zavarovalnice za zavarovanje dodatnih nevarnosti zavarovancem možnost, da lahko sklenejo zavarovanje na prvi riziko, to je, da imajo zavarovalno jamstvo do določene zavarovalne vsote, ki je mnogo nižja od zavarovalne vrednosti stanovanjskega objekta in naj bi predstavljala največjo možno škodo. Čeprav je premijska stopnja pri zavarovanju na prvi riziko višja od premijskih stopenj, ki se sicer uporabljajo pri požarnem zavarovanju stanovanjskih objektov, imajo pri tem načinu zavarovanja zaradi nižjih zavarovalnih vsot zavarovanci nižjo zavarovalno premijo, in če je ta zavarovalna vsota pravilno izbrana, tudi zadostno zavarovalno kritje.
Pri dodatnem zavarovanju proti poplavi je višina zavarovalne premije seveda odvisna od tega, kje stoji zavarovani stanovanjski objekt. Razumljivo je, da pri zavarovanju te dodatne nevarnosti zavarovalna premija ni enako visoka za stanovanjske objekte, ki stojijo na obali morja, jezera, reke ali potokov oziroma na območjih, kjer se lahko pojavljajo hudourniki, kot za stanovanjske objekte, ki tej nevarnosti niso tako izpostavljeni.
Zavarovalna premija za požarno zavarovanje stvari v stanovanjskih objektih se načeloma določa na enak način kot za objekte. Vendar pa se tovrstna požarna zavarovanja ne sklepajo pogosto, ker imajo stanovalci možnost veliko širšega zavarovalnega kritja pri zavarovanju stanovanjskih premičnin, to je zavarovalni vrsti, ki vsebuje poleg vseh temeljnih in dodatnih nevarnosti požarnega zavarovanja še rizike vloma in ropa, obenem pa ponuja stanovalcem tudi zavarovanje splošne civilne odgovornosti. Ker si je pri zavarovanju stanovanjskih premičnin s posebnim dogovorom in s plačilom dodatne premije možno zagotoviti tudi zavarovalno jamstvo za škode, nastale na samem stanovanjskem objektu (gre za zavarovanje pleska, slikarije ter raznih zidnih, podnih in stropnih oblog in stekel v oknih in vratih stanovanja in pomožnih stanovanjskih prostorih), je razumljivo, da se skoraj vsi lastniki oziroma uporabniki stanovanj odločijo za sklenitev zavarovanja stanovanjskih premičnin, ne pa za požarno zavarovanje premičnin v stanovanjskih objektih.

* Martin Vahen, Zavarovalnica Triglav, d.d.

(NA VRH)
**************************************************************************

Revija PIA & nepremičnine - Finančnik
Mihael Ferlan: Potresno zavarovanje nepremičnin

V 1. številki revije PIA&NEPREMIČNINE smo objavili članek z uvodnimi informacijami o zavarovanju nepremičnin. Obljubili smo tudi, da bodo strokovni delavci Zavarovalnice Triglav, d.d., v nadaljnjih člankih podrobneje predstavili posamezne vrste in načine zavarovanj, ki prihajajo v poštev za nepremičnine. Zaradi aktualnosti v tej številki objavljamo članek o potresnem zavarovanju, čeprav bi bila glede na zagotovljeno sukcesijo člankov informacija o požarnem kot temeljnem zavarovanju nepremičnin bolj logična.
Potres je naravna nesreča, ki lahko najbolj prizadene vse vrste gradbenih objektov, pa tudi premičnine. Tej nesreči ali tveganju se je v precejšnji meri sicer moč izogniti z upoštevanjem inženirskih zahtev o protipotresni gradnji, ki so pri nas v veljavi po skopskem potresu l. 1963. Seveda pa tudi protipotresno grajene zgradbe niso absolutno varne pred škodo, ki jo lahko povzroči močnejši potres. Ob tem ne smemo pozabiti, da je v naši državi še veliko objektov, ki so bili zgrajeni pred omenjenim skopskim potresom in torej niso potresno varni.
V zvezi s protipotresno gradnjo pa velja vodilo, da je osnovni vidik take gradnje predvsem varovanje ljudi, gradbeni objekti pa so ob močnejšem potresu vendarle lahko kar pošteno poškodovani. Ne tako davni potres v Kobeju na Japonskem to potrjuje. Materialna škoda po tem katastrofalnem potresu je bila namreč ogromna, človeških žrtev pa je bilo razmeroma malo. Upoštevajoč to dejstvo in tudi to, da je Slovenija potresno dokaj ogrožena, je potresno zavarovanje zelo primerna ekonomska zaščita za vsakega posameznika in tudi za našo državo.

Proti posledicam potresa se je možno zavarovati
Zaradi navedenih dejstev in ker država ne more vnaprej zagotoviti dovolj sredstev za čim hitrejšo odpravo morebitne škode, ki bi jih povzročil močnejši potres, smo se v zavarovalnici odločili, da pričnemo v letu 1998 s sklepati zavarovanja proti riziku potresa. Omenim naj, da uvedbo zavarovanja proti potresu podpirata tudi Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za okolje in prostor. Glede na to, da ima potres značaj katastrofalne pojavnosti, kar ima lahko za posledico nastanek velike materialne škode, bi lahko bilo postavljeno vprašanje, ali je tolikšno škodo sploh moč poplačati preko institucije zavarovanja. Vemo namreč, da so tudi sredstva, ki jih zbirajo preko premij zavarovalnice, omejena. Zavedajoč se tega dejstva smo vnaprej poskrbeli za zunanjo izravnavo potresnega rizika oziroma pozavarovanje. Z drugimi besedami povedano, zavarovalnica se sama zavaruje za presežek rizika oziroma škod, ki lahko presegajo njene lastne izravnalne kapacitete. Pozavarovanje za primer potresa je urejeno pri eni od največjih svetovnih pozavarovalnic, kar zagotavlja Zavarovalnici Triglav in njenim zavarovancem dobro ekonomsko varnost.

Kaj je možno zavarovati proti posledicam potresa in širina zavarovalnega kritja
Zavarovanje proti posledicam potresa, ki ga je uvedla Zavarovalnica Triglav, je vezano na požarno zavarovanje gradbenih objektov in premičnin v njih, kar pomeni, da je pogoj za sklenitev protipotresnega zavarovanja obstoj požarnega zavarovanja. Slednje je potrebno zaradi dejstva, da ob potresu često nastopajo tudi požari, eksplozije, poplave in izlivi vode ter zemeljski plazovi, kar so tudi nevarnosti, ki jih krije požarno zavarovanje. Ob sočasnem pojavu teh nevarnosti skupaj s potresom je namreč skoraj nemogoče ugotoviti, katero in kolikšno škodo je povzročil potres oziroma kakšne so bile druge nevarnosti, ki jih je potres sprožil.
Z zavarovanjem so krite vse vrste škod na gradbenih objektih, razen tistih, ki bi nastale na freskah in zidnih dekoracijah. Škode na vzidanih rezervoarjih, zunanjih stopniščih in na drugih glavnim gradbenim objektom prislonjenih zgradbah pa so krite z zavarovanjem le, če je bilo to ob sklenitvi zavarovalne pogodbe posebej dogovorjeno.
Glede na to, da je pri nas zelo množično zavarovanje stanovanjskih premičnin, je dana tudi tu možnost potresnega zavarovanja. Nadalje se lahko riziko potresa razširi še na področje zavarovanja obratovalnega zastoja nekega podjetja, s čimer se zagotavlja jamstvo za nepokrite poslovne stroške in izpadli dobiček v času odprave materialne škode, nastale po potresu.
Pri vsaki škodi zavarovanec sam nosi franšizo, ki po izbiri znaša 2 % ali 5 % od zavarovalne vsote oziroma vrednosti zavarovanega gradbenega objekta ali skupa premičnin v njem. Od višine izbrane franšize je odvisna tudi višina premije, ki jo je treba plačati ob sklenitvi protipotresnega zavarovanja. Franšiza ima namreč namen, da zavarovalnica ne povrne majhnih škod, kot so drobne zidne razpoke ipd., ki tudi zavarovancem ne predstavljajo resne ekonomske ogroženosti.
V pogojih za zavarovanje proti posledicam potresa, ki opredeljujejo obseg zavarovalnega kritja, je določeno, da je zavarovalnica obvezana za plačilo škode, če je naravno tresenje tal v bližini zavarovalnega kraja povzročilo škodo na gradbenih objektih, ki so bili pred potresom v dobrem stanju.
Če bi to definicijo primerjali z evropsko potresno lestvico, bi ta meja bila okrog V. jakostne stopnje. Glede na to, da glavnemu potresnemu sunku običajno sledi še več manjših umiritvenih sunkov, se šteje za en zavarovalni primer tresenje zemlje v obsegu 72 ur, šteto od glavnega sunka.

Kako močni so potresi pri nas?
Za primerjavo si poglejmo nekaj katastrofalnih potresov, ki so bili v preteklosti v Sloveniji. Leta 1348 je bil v Celovcu potres z jakostjo X. stopnje, leta 1505 v Kapeli X. stopnje, leta 1511 v Idriji tudi X. stopnje, leta 1895 v Ljubljani od VIII. do IX. stopnje, leta 1917 v Brežicah VIII. stopnje, leta 1963 v Litiji VII. stopnje, leta 1974 na Kozjanskem VII. Stopnje, leta 1976 na Goriškem od VII. do VIII. stopnje in letos v Posočju od VII. do VIII. stopnje. V zvezi s tem pa ne bo odveč opisati še karakterističnih vrst škod, ki jih povzročijo potresi višjih stopenj po evropski potresni lestvici. Potres V. jakostne stopnje povzroči razbitje oziroma počenje okenskih stekel in manjše razpoke v ometih, potres VI. jakostne stopnje povzroči odpadanje ometa, poškodovanje dimnikov in padanje strešnih opek, potres VII. jakostne stopnje znatno poškoduje slabše grajene zgradbe, podira stebre in spomenike, potres IX. jakostne stopnje premika zgradbe v temeljih, povzroča velike razpoke tudi v nosilnih zidovih, lomi podzemne cevi, povzroča tudi razpoke v zemeljskih tleh in zemeljske plazove, potres X. jakostne stopnje poruši večino zidanih in lesenih ter montažnih zgradb, povzroča tudi močne razpoke v zemeljskih tleh, zemeljske plazove in izlivanje vode prek rečnih, jezerskih in morskih bregov. Potresi XI. in XII. jakostne stopnje pa so katastrofalni in povzročijo popolne porušitve še tako dobro grajenih objektov. Gre torej za pravo kataklizmo.

Višina zavarovalne premije
K boljši informaciji o potresnem zavarovanju nedvomno sodi tudi višina letne zavarovalne premije, ki jo zavarovalnica zaračuna tistemu, ki sklene potresno zavarovanje. Za zavarovanje stanovanjske hiše, ki je na primer vredna 20.000.000 SIT, znaša letna premija potresnega zavarovanja pri franšizi 2 % 9.000 SIT, pri franšizi 5 % pa 8.000 SIT. Za potresno zavarovanje stanovanjskih premičnin v dvoinpolsobnem stanovanju pa znaša letna premija pri 2 odstotni franšizi le 1.500 SIT. Franšiza 2 % ali 5 % se izračuna glede na višino zavarovalne vsote. V primeru prej navedene stanovanjske hiše 2 odstotna franšiza v absolutnem znesku pomeni 400.000 SIT, 5 odstotna franšiza pa 1.000.000 SIT. Pripomniti velja še, da za potresna zavarovanja premoženja veljajo zaradi majhnosti naše države povsod enake premijske osnove, ki niso odvisne od uradno določene karte potresnih con v Sloveniji.
Opozarjam še na problem v večstanovanjskih zgradbah, kjer se včasih vsi lastniki stanovanj ne strinjajo s kompleksnim potresnim zavarovanjem za celotno zgradbo. V takšnih primerih je možno, da sklenejo potresno zavarovanje le posamezni etažni lastniki za svoj fizični del stanovanja, in za pripadajoče idealne dele tega stanovanja na tako imenovanih skupnih delih zgradbe. V teh primerih se zavarovalna premija za potresno zavarovanje obračuna po enakih premijskih osnovah le od vrednosti posamezne etažne lastnine oziroma stanovanja skupaj z vrednostjo pripadajočih idealnih delov.
Zavedam se, da v tem prispevku niso podane vse informacije o možnostih potresnega zavarovanja, opisane so namreč le osnovne karakteristike tega zavarovanja.

* Mihael Ferlan, Zavarovalnica Triglav, d.d.

(NA VRH)

*************************************************************************

NEW YORK - Američani so postregli še z eno neverjetno pravno zgodbo:

New Yorčan je kupil zabojček dragih cigar in jih za vsak primer zavaroval pri zavarovalnici, zavarovalna polica pa je vključevala tudi povrnitev škode, če bi nastal požar. V trenutku, ko je pokadil še zadnjo cigaro in še preden je poravnal zadnji obrok za zavarovalno polico, je že vložil odškodninski zahtevek, v katerem je zahteval izplačilo odškodnine, saj naj bi bile cigare uničene v "več manjših požarih". Zavarovalnica je seveda zavrnila izplačilo, saj je odvetnik porabil cigare na način, za katerega so bile namenjene. Odvetnik je vložil tožbo na sodišču in - zmagal! Sodnik se je sicer strinjal z zavarovalnico, da je zahtevek popolnoma neresen, po drugi strani pa priznal, da je bilo v zavarovalni polici jasno napisano, da so cigare zavarovane pred požarom. V pogodbi ni bilo natančno zapisano, da za ogenj, ki nastane pri normalni uporabi cigar, zavarovalna polica ne velja, in je prav zaradi tega prisiljen razsoditi v prid tožitelju. Zavarovalnica se je odločila za izplačilo 15.000 dolarjev in ni nadaljevala dragega postopka na višjem sodišču.
A v trenutku, ko je odvetnik unovčil ček z odškodnino, je zavarovalnica zahtevala od policije njegovo aretacijo "zaradi namernega uničenja zavarovanega premoženja". S pomočjo odvetnikovega odškodninskega zahtevka in njegovega pričanja iz prvega procesa je bil obsojen zaradi resnega zločina, namernega požiga zavarovanega premoženja. Sodnik mu je prisodil dve leti zapora in 24.000 dolarjev plačila zavarovalnici, s katerimi naj bi ta pokrila stroške procesa.
Zgodba je na medmrežju dobila prvo nagrado za letošnje leto in ima veliko možnosti postati najboljša odvetniška zgodba desetletja.

(NA VRH)